So odvečni kilogrami posledica genetike ali pomanjkanje samokontrole?
Odvečni kilogrami bi bili lahko posledica genetike. Znanstveniki so odkrili, da naj bi bili nekateri ljudje bolj nagnjenosti k debelosti kot drugi zaradi njihovih prednikov. Otroci staršev s prekomerno telesno težo, imajo v veliki tudi sami težave s kilogrami. Skupaj z debelostjo lahko podedujejo tudi nagnjenost k določenim boleznim (npr. srčna obolenja, visok pritisk, diabetes itd.) Na debelost naj bi dednost vplivala predvsem pri konstrukciji telesa, kakšno prebavo imamo in kako ter kje kopičimo maščobo. Znano je, da so ženske, ki imajo postavo v obliki hruške (kilograme nosijo predvsem v predelu zadnjice) bolj zdrave in imajo manj težav s srcem kot pa ženske, ki težo nosijo v zgornjem delu telesa.
Eden od dednih dejavnikov, ki tudi vpliva na to ali bomo imeli težave s prekomerno težo skozi naše življenje, je tudi, če se je naša mama med nosečnostjo z nami zredila za 20 kg ali več oz. je imela med nosečnostjo nezdravo prekomerno težo. Priporočljivo povečanje telesne teže med nosečnostjo naj bi bilo od 10 do 15 kg. Če pa se nosečnica zredi več kot to, tvega komplikacije med nosečnostjo. Prekomerna teža med nosečnostjo vpliva na to, da se lahko otrok že rodi predebel. Otrok je tako izpostavljen neštetim zdravstvenim problemom, med temi so bolezni srca, krhke kosti, diabetes in astma. Tako je tudi med nosečnostjo priporočljivo jesti polnovredne in uravnotežene obroke ter se ne sme pretiravati v količini hrane.
Predispozicijo k debelosti lahko podedujemo po naših starših, vendar na našo težo vplivajo tudi naše prehranjevalne navade, okolje v katerem živimo ter življenjski stil. Na našo telesno težo torej ne vpliva samo genetika, lahko pa vseeno delno nanjo vplivajo starši. V večini primerov jemo tisto, kar se skuha doma. Velikokrat se navadimo na tak tip hrane, naj bo ta zdrava ali nezdrava. Tudi kuhati se veliko ljudi nauči od svojih staršev. Saj naj bi bila vloga starša, da nauči svojega otroka vse, da bo potem lahko znal poskrbeti zase. Če starši kuhajo, nekateri kupujejo, nezdravo hrano, je včasih težko pretrgati začaran krog. Saj se lahko navadimo na hrano, ki za nas ni dobra. Oziroma lahko od staršev poberemo prehranjevalne navade, ki nam mogoče ne bi ustrezale, npr. vegetarijanstvo. Mnogokrat lahko starši s svojimi pogledi in stališči glede hrane, vplivajo na otoke ter s tem pripomorejo k neuravnoteženim prehranjevalnim navadam otroka (npr. motnje prehranjevanja; prenažiranje, anoreksija, bulimija itd.). Na nas lahko vpliva tudi, če svojci niso športno aktivni. Saj posledično lahko tudi mi mislimo, da športna aktivnost ni pomembna.
Starše bi lahko krivili za vse svoje težave, a dejstvo je, ko smo že toliko stari, da se lahko sami odločamo, smo mi tisti, ki smo odgovorni za svoje zdravje in telesno težo. Vsak posameznik ima svojo voljo in noben ga ne sili, da poje še tisti dodaten kos torte. S svojimi odločitvami glede hrane vsak dan vplivamo na svoje počutje in izgled. Če se posameznik redno ukvarja s športom, se pravilno in uravnoteženo prehranjuje ter prakticira samokontrolo, lahko omeji ali pa celo v celoti nasprotuje dejavnikom dedne debelosti.
B. Š.
