Športna prehrana se razlikuje od športa do športa. Če se oseba ukvarja s športom, ki zahteva precej aerobne aktivnosti, potem naj bo temu primerna tudi športna prehrana. V takšnem primeru mora oseba imeti dovolj velik vnos ogljikovih hidratov, ki so glavno gorivo za mišični napor. V tem primeru bi bila dobra športna prehrana predvsem v obliki testenin, krompirja, riža in podobnega.
Vendar pa ni vsak vir ogljikovih hidratov kvaliteten. Bolj kot so predelani, slabši so tudi iz zdravstvenega vidika. Ampak športna prehrana se uporablja tudi za določen specifičen namen. Hitri viri ogljikovih hidratov so izjemno pomembni tik pred in med športno aktivnostjo, zlasti pri dolgotrajnih športnih naporih, ko mora športnik telo napolniti z novimi zalogami energije. Po drugi strani pa športniki, ki potrebujejo v svoji disciplini večjo telesno moč, morajo jesti takšno športno prehrano, ki je bogata z beljakovinami. Te so namreč osnovni gradniki mišic, ki so poleg aktivacije centralnega živčnega sistema osnovni vir človeške moči. Seveda morajo biti tudi viri beljakovin kvalitetni. Med najkvalitetnejše se štejejo živalski viri beljakovin, ker so to najbolj popolne aminokislinske sestave.
Športna prehrana pa je dostopna tudi v obliki prehranskih dodatkov. To so koncentrirani viri ogljikovih hidratov in beljakovin, ki si jih lahko športniki in rekreativci zelo hitro pripravijo. Za športnike je namreč pomembno, da jedo večkrat na dan in ob vsakem obroku zadostijo potrebam po vseh makro hranilih. V osnovi je športna prehrana tudi zdrava prehrana, še posebej če je uravnotežena. Športniki imajo zelo hiter metabolizem in za njih je nasploh značilno, da pojedo več kot običajni ljudje.
