V zadnjih desetletjih so se načela, ki opredeljujejo, kaj je to zdrava prehrana, precej spreminjala. Danes pa so si večinoma vsi nutricionisti edini glede tega, da mora biti zdrava prehrana osnovana okrog uravnoteženosti. Tako kot z ničemer v življenju se tudi s hrano ne sme pretiravati. To pomeni, da tudi načeloma zdrava prehrana kot je sadje, postane nezdrava, če je pojemo preveč. Uravnoteženost namreč pomeni, da imamo dneven nadzor nad razmerjem hranil, ki jih zaužijemo. Tako je zdrava prehrana tista, ki vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale.
Vsak režim prehranjevanja, ki izključuje enega od omenjenih skupin hranil, škoduje zdravju. Za to, da je zdrava prehrana res zdrava, moramo zaužiti dovolj beljakovin. Sploh če oseba še ni prenehala rasti, so te pomembne, saj so gradniki mišičnih celic. V primeru, da zaužijemo premalo ogljikovih hidratov, pa smo precej utrujeni in brez energije. Zato zdrava prehrana vključuje tudi dovolj veliko količino ogljikovih hidratov, ki si glavni vir energije. Tudi maščobe so vir energije, vendar je njihova funkcija tudi v povezavi s hormonskim delovanjem človeškega telesa. Kdor iz svoje prehrane popolnoma izključi maščobe, tudi ta ne je zdravo.
Vendar pa je danes zdrava prehrana tudi močno pod vprašajem, kar se tiče vsebnosti vitaminov in mineralnih snovi. Zaradi postopkov pridelave je le teh v hrani čedalje manj in zato moramo še dodatno poskrbeti, da jih dovolj vnesemo v svoje telo. Če ta načela upoštevamo, potem je naša prehrana res zdrava prehrana, če pa karkoli od tega v naši prehrani manjka, potem moramo poskrbeti, da primanjkljaj zapolnimo.
