Domov Zdravje Zakaj alkohol redi?

Zakaj alkohol redi?

zakaj_alkohol_redi

Alkohola, roko na srce, večinoma ne smatramo za drogo, predvsem za to, ker je marsikje po svetu močno vpleten v vsakdanje življenje. Da je temu tako, še posebej jasno ponazarjajo sicer nekoliko starejši podatki raziskave iz leta 1996, kjer smo Slovenci na lestvici 35 evropskih držav, glede na porabo čistega alkohola, zasedli rekordno drugo mesto. Raziskava iz leta 2002 je pokazala, da od alkoholnih pijač prevladuje ‘poraba’ piva, sledi vino in nato žgane pijače. Vsak posameznik zna našteti vsaj 3 zdravstvene posledice uživanja te legalne droge, očitno pa je, da se premalo (ali sploh ne) poudarja dejstvo, da alkohol redi.

Z besedo alkohol mislimo etilni alkohol oz. etanol. V naravi nastaja pri procesu, znanem kot alkoholno vrenje, to je pretvorba sladkorja v etanol s pomočjo gliv kvasovk.  Ker kvasovke pri večji koncentraciji alkohola odmrejo, je za več kot 25% delež alkohola potrebna destilacija, po domače kuhanje žganja.

Ob zaužitju se etanol absorbira v želodcu, največ pa v tankem črevesu. Presnova poteka pretežno v jetrih.

Etanol se presnavlja preko treh presnovnih poti. Za nealkoholika je glaven sistem alkoholne dehidrogenaze (ADH). Gre za encim, ki etanol razgradi v acetaldehid, toksično spojino, ki je odgovorna za večino neprijetnih reakcij – zardevanje obraza, glavobol, slabost in bruhanje. Po tej presnovni poti se etanol nadalje razgradi v ocetno kislino in vodo, končno pa v ogljikov dioksid, vodo in za nas pomembne – maščobne kisline.

To pa ni edini vzrok zakaj alkohol redi. Stranski produkti razgradnje etanola zavirajo nastajanje glukoze v jetrih, kar povzroča nenadne padce glukoze v krvi in vsem znano lakoto po epizodi pitja alkohola. Posledično več lakote (lahko) pomeni tudi več zaužite hrane.

Prav tako se pri presnovi alkohola zmanjša sicer dejavna razgradnja maščobnih kislin, še več – nastajanje slednjih se celo poveča. Temu pa ne sledi nastajanje beljakovin prenašalcev maščob, zato se ti kopičijo v jetrih. Kopičenju sledi nabrekanje jetrnih celic zaradi zadrževanja vode, ki se lahko povečajo celo do 10-krat.

Pri alkoholiku se nabrekanje jetrnih celic (in s tem povečanjem organa) stopnjuje vse dokler ne pride do oteženega pretoka krvi skozi jetra. Takrat pa se v trebušni votlini začne nabirati še tekočina, ki jo je ob večjih količinah treba medicinsko odstraniti.

Alkohol, vsesplošno razširjena legalna droga, ki je v naši kulturi še posebej močno zakoreninjena, nima za rejenje zgolj kaloričnega učinka, temveč zavira še razgradnjo ter spodbuja nastajanje maščobnih kislin, poleg tega pa pospešuje tudi lakoto. Ob stalnem in prekomernem pitju povzroči povečanje in ‘zamastitev’ jeter, v skrajnem primeru pa še nabiranje tekočine v trebušni votlini, ki dokončno zariše krivuljo ‘pivskemu trebuščku’.

Jeti